Kia bo z Optimo v Evropo prišla prihodnje poletje, potem ko so jo že sredi letošnjega leta začeli prodajati v Južni Koreji in pred dobrim mesecem v Ameriki. Ker je ta nova Kijina lepotica s svojo obliko vzbudila posebno radovednost, smo dobili priložnost, da se seznanimo z ameriško različico Optime. Poskus je potekal po sončnih kalifornijskih cestah, v Los Angelesu in Irvinu. Tam, kjer ima Kia tudi svojo ameriško centralo in oblikovalski studio.

Optima že kot pločevinasta lepotica ni zaman zbujala navdušenja. Prepriča tudi med vožnjo. Kii in njenemu oblikovalskemu šefu Petru Schreyerju je uspelo narediti primerek avtomobila višjega srednjega razreda, ki bo prepričal marsikaterega kupca, ki je imel doslej v svojem nakupnem načrtu Passata, Mondea, Inisgnio, Avensisa, Accorda ali Mazdo6.

Pod motornim pokrovom preizkušene Optime je sicer deloval 2,4-litrski štirvaljnik, ki zmore okoli 200 (ameriških) »konj«. Povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je za ameriški način vožnje kar primeren stroj. Ne sicer najhitrejši odziv motorja na pritisk na plin je pač posledica samodejnega menjalnika, ki je narejen predvsem po zahtevah ameriških kupcev. Ti bolj častijo udobje kot strupen pospešek. Je pa zato hvale vredno ameriško udobneje prirejeno mehko vzmetenje, ki sicer res omogoča malenkostno bolj poudarjeno nagibanje Optimine karoserije med hitro vožnjo v ovinkih, zato pa dobro »požira« vse neravnine kalifonijskih cest. Zadovolji tudi občutek volanskega mehanizma. Čeprav gre za sodoben elektromehanski podporni sistem, dobiva voznik dovolj sporočil izpod koles in je tudi dovolj natančen glede vodljivosti.

Zelo prepriča tudi notranjost. Ergonomija v kokpitu je zgledna, vse se zdi na svojem mestu kot pri kakšnem nemškem vzorniku. Tri merilnike v isti ravnini dopolnjujejo še tri prezračevalne reže ter informacijski zaslon (na dotik) v sredini armaturne plošče kot podaljšek sredinske konzole. Številni upravljalski gumbi na (odlično oprijemljivem) obroču tudi ne motijo, saj so dokaj logično razporejeni. Prestavna ročica (resda samodejnega menjalnika) je na pravem mestu. Zanimive in okusne so se zdele kombinacije različnih barv oblog notranjosti (temnejši del armaturne plošče in svetlejše sedežne prevleke). Tudi prostornost potniške kabine je zgledna, s primernim prostorom za kolena višjih potnikov na zadnjih sedežih. Z več kot 500-litrskim prtljažnikom bo Optima zadovoljila tudi družinske počitniške potrebe.

Seveda je do takrat, ko bomo lahko vozili evropske različice optime, še približno pol leta. A za zdaj se ob prvem vtisu z njo že cedijo sline. Kia pa (tudi z Optimo) dokazuje, da se hitro približuje veliko bolj uglednim avtomobilskim znamkam.



Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na spodnjo povezavo!

Nekdaj Audijev oblikovalec Peter Schreyer se je zdaj že dodobra usidral pri korejski znamki in Sportage je najnovejši odraz atraktivnega oblikovanja. In če sem všečnost pri prejšnji generaciji pripisoval gensko identičnemu hyundai tucsonu, jo zdaj brez pomislekov pripišem Sportageu.
Gre za povsem nov in, z izjemo značke na nosu, povsem evropski izdelek. Dimenzijske lastnosti, zdaj je daljši, širši in nižji, so osnove športnosti. Glede na avtomobilski segment pač. Če gre za najvišji nivo opreme, že brezkontaktni ključ in zagon motorja s stikalom, pa velik barvni za otip občutljiv zaslon s kamero za vzvratno vožnjo in dobrim navigacijskim sistemom potrjujejo, da je Kia zdaj resen igralec na igrišču globalne avtomobilske industrije. Sicer ergonomiji ni kaj očitati. In prostornost je spodobna, tako spredaj kot zadaj. In plitev prtljažnik z visokim nakladalnim robom je po zaslugi dvojnega dna prostorsko razkošen.

Motor nima težav s potrjevanjem, da gre za dober izdelek. In prav rad bi preizkusil tegale Sportagea še z ročnim menjalnikom. Sem skoraj prepričan, da lahko pokaže več in bolje.

Zato je tudi tokratno vrednotenje lahko vezano le na različico s samodejnim menjalnikom, pa čeprav praksa kaže, da lahko ročni menjalnik bistveno spremeni celotno sliko. Zadaj je povsem nova večvodilska prema s posamičnim vpetjem koles, podvozje pa se iskazuje za srednjo vrednost.

Je pa prvi letošnji sneg ponudil pravi izziv za prav tako povsem nov štirikolesni pogon Dynamax, ki so ga razvili Kijini inženirji v sodelovanju s strokovnjaki graške Magne Steyr. Vsemogočen kakopak ni, tako kot noben drug ne, se zdi pa zelo aktiven sopotnik na sveže zasneženi podlagi, ko vozniku odvzema veliko dela, tudi ko se ta namerno poigrava z njegovimi zmogljivostmi. In prijeten je ta občutek, kako aktivno grabi zdaj eno zdaj drugo kolo.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na spodnjo povezavo!

Soul je s svojo škatlasto in zelo opazno obliko prav posrečen avtomobilček, ki na prvi pogled morda deluje celo nekoliko skromno, a to sploh ni. Je velik avtomobil, na katerega so z najbogatejšim paketom opreme vred nameščena 18-palčna platišča, testni primerek pa je bil opremljen še s tovarniškimi nalepkami. Tako smo bili s Soulom pravi magnet za poglede, obračalo se je mlado in staro, nežno in možato. Oblika z ostrimi robovi in visokim nosom, na kateem se nahaja nov kiin prepoznavni pečat v obliki posebne maske, ki naj bi od sedaj zaokroževala celotno modelno paleto, preverjeno »vžge«.

V notranjosti Soula je tokrat prevladovala rdeča barva, v katero je obarvan precejšen del armaturne plošče in del sedežnih prevlek. Sicer ergonomija ni najboljša, a je zaradi segmenta, katerega predstavniki so nastalvjeni nekoliko višje, to povsem razumljivo. Volanski obroč je zato tudi nekoliko bolj položen, a se človek tega precej hitro navadi. Sicer se sedi dobro, pohvalili bi predvsem bočno oporo prednjih sede

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Kar vabil nas je k temu, da ga zapeljemo in nato tudi on (morebiti) zapelje nas. S karoserijo z dolžino 4,1 metra je idealnih mer: v mestnih ulicah dovolj okreten, da ni težav z iskanjem parkirnega prostora, hkrati pa presenetljivo prostoren, da zadaj ni težav s centimetri za kolena in tudi za glavo ne (za to poskrbi višina 1,61 metra).
Za drobnarije je v krogu voznikovega dosega dovolj odlagalnih mest, tako med sedežema kot nad centralno konzolo in v vratih.
In če nam je bil Korejec všeč, nas je s pomočjo šestega čuta na Japoncu nekaj takoj zmotilo (pa ni bila oblika), da smo se raje vikali. Po vstopu v potniško kabino nam je bilo jasno kaj. Sedi se previsoko, odlagalnih mest je premalo, stikalo potovalnega računalnika je postavljeno nerodno za volanom. Razočaranje nas čaka na zadnji klopi. Ta je sicer vzdolžno pomična, a so stikalo postavili nerodno na vrhu naslonjala sedežev, centimetri za kolena so skopo odmerjeni, za glavo jih je dovolj le za kakšnega otroka.

Kia Soul 1,6 LX Soul je ob bogati opremi (ABS, ESP, zračne blazine in zavese, električni pomik stekel in zunanjih ogledal, radio s CD, ročna klima) naprodaj za 16.990 evrov (sedaj v akciji za 14.390 evrov!), pri Toyoti za urban cruserja 1,33 2WD limited zahtevajo 18.600 evrov, a je oprema še bogatejša (avtomatska klima, potovalni računalnik).

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•